Moja prva (nasploh pa druga) objava na tem blogu po več kot pol leta… Ni kaj, priden pisec sem. Saj bi za izgovor navedel veliko dela v šoli in doma ipd., a vem da ga tako ali tako nihče ne bi kupil. Pač, ni se mi dalo, oz. nisem imel nič pametnega (ne trdim, da je tudi ta objava pametna) za napisat. Zdaj pa sem naletel na “problem”, ki očitno pesti le mene, tako da bom najlaže to spravil iz sebe na blogu (če odmislim vse enostranske “pogovore” s psom).
Včeraj smo se vrnili z maturanca. Bili smo 7 dni v Italiji – Neapelj in Sicilija. Solidno organiziran izlet (no ja, z lahkoto bi povedal kaj krepkega o dejstvu, da smo preživeli 37% časa na avtobusu, pa ne bom (morda kdaj drugič)) na katerem smo videli praktično vse znamenitosti ob poti (Pompeji, Vezuv, Palermo, Etna, Sirakuze…), se tudi malo naplavali v mrzlem in valovitem Jonskem morju ter uživali v odlični italijanski kuhinji. A kot verjetno veste, je maturantski izlet za večino tudi izjemna priložnost za preizkušanje raznih substanc, predvsem pa seveda za popivanje. Prav to naj bi bila že neke vrste tradicija. Brez alkohola na maturancu očitno ne gre. :/
In to me je zelo razjezilo, upam si celo trditi, da mi je pokvarilo izlet. Sam namreč ne pijem (no ja, kakšno pivo v hudi vročini oz. kozarec vina po dobrem kosilu kdaj pa kdaj že pašeta, to je pa tudi vse) in me zato zelo moti navzočnost pijanih ljudi. Imel sem to nesrečo, da sem pristal v sobi z dvema sošolcema, ki sta se praktično usak večer vrnila v sobo pod vplivom alkohola in zganjala svoje norčije ter mi (ter še tretjemu cimru, ki prav tako ni pil) s tem ne pustila spati. Nekateri so imeli še večje probleme, saj so morali pijancem pomagati, da so sploh prišli v sobo ter se spravili spat, neki sošolki pa so morali celo preprečiti, da se ni “nataknila na vse kar leze in gre”. Če dodamo še grozen vonj ter kričanje, ki je prihajalo s hodnika ter drugih sob, so bili večeri precej obupni ter noči neprespane. Nato pa se je še cele dneve razpredalo o norčijah, ki jih je kdo uganjal prejšnjo noč. Čeprav lahko zase trdim, da sem šaljivec ter se rad nasmejem, so se mi pripovedi o njihovih šalah zdele naravnost primitivne. A smejali so se jim vsi, tisti ki so bili sami prejšnjo noč “naliti” ter tudi tisti, ki niso bili. Najbolj pa so me razjezila vprašanja, zakaj sem ves izlet rahlo odmaknjen in ne tako živahen kot ponavadi. Nimam “opravičila”. S pijanimi ljudmi se pač ne morem kosati v zabavnosti. Če ne drugega me je potolažilo to, da sem nekaj ljudi prijetno presenetil s tem, ker nisem pil. 
Glavno od vprašanj, ki se mi porajajo po glavi zadnje dni je seveda, kaj je sploh poanta pitja na maturancu. Dobro, za ljudi ki to počnejo redno vsak petek, me to sploh ne čudi. A zakaj izkoristijo ta izlet za pitje tudi nekateri, ki jih nikoli prej živa duša ni videla v bližini kapljice alkohola? Ničkolikokrat smo že šli skupaj za 1 teden na morje in smo cel teden zvozili maksimalno z dvema pivoma (vsi skupaj). Zdaj pa so bili prav nekateri od teh ljudi glavni pobudniki pitja. In na koncu tudi najbolj ponosni nase, da so to storili. Sam vidim maturanca kot nek edinstven izlet, ki bi moral ostati nepozaben v pozitivnem smislu. A očitno se prav tu motim in leži ta njegova nepozabnost v alkoholu. Da ne omenjam, da je bilo porabljenega blizu 200 evrov za pijačo. Mar bi dali ta denar v dobrodelne namene. Na koncu pa nam je animator povedal, da smo bili najbolj priden razred, s katerimi je imel priložnost iti na maturanca. Sploh nočem vedeti, kako huje je še lahko. Vsega tega s maturancem in pijanostjo pač ne razumem. Je to morda nekakšen upor proti sistemu? Upor proti staršem? Šoli? Obred, s katerim človek pokaže, da ni več najstnik temveč odrasla oseba? Oz. če popravim, obred s katerim človek najbolj dokaže, kako nezrel je ter kaj vse bi storil, da bi bil “kul”?
Zdaj sem verjetno pustil tak občutek, kot da je bil to grozen izlet. Sploh ne, bilo je super (lahko bi bilo seveda bolje). Bom objavil še bolj geografsko recenzijo, le da se dokopljem do kakšnih slik ter nove volje za pisanje. 
